Črno morje ni črno - je pa zelo slano!

Naš izlet se je začel z vožnjo ob Črnem morju do 150 km odaljenega kraja Sinop. Prva točka našega izleta so bili slapovi Erfelek. Vseh slapov skupaj je 28, mi smo si ogledali le prva dva.

Po ogledu slapov smo se odpravili do manjšega pristanišča v centru mesta. Videli smo tudi kip najbolj znanega turškega pisatelja Sabahttina Ali, ki je bil postavljen leta 1933. Tam smo se vkrcali na ladjico in odpeljali na krajšo plovbo. Kasneje smo se zasidrali ob bližni obali. Najbolj pogumni so poskakali v morje, nekateri smo pa se sončili na ladjici.


Po končani vožnji smo si privorščili kosilo. Jedli smo eno izmed tradicionalnih turških jedi Sinop Mantisi.

Manti so vrste cmokov, ki jih je mogoče najti povsod na nekdanji trgovski poti od Kitajske do Anatolije. Prav zaradi tega ima različna imena in oblike ter se postreže z različnimi nadevi in omakami.
"Sinop Mantisi", v Turčiji imenovan tudi "mesno testo", se postreže z jogurtom in orehi.
Posebnost te vrste mantijev je to, da se vsak prilega žlici, ima tanko testo in bogat nadev, svoje pa doda tudi preprosta maslena omaka.
To je ena izmed najpomembnejših jedi v Turčiji, ki se jih postreže predvsem ob posebnih priložnostih.


Kasneje smo se odpravili do gradu Sinop, kjer smo imeli čudovit razgled na Črno morje in samo mesto. Nekaj kilometrov od mesta smo se odpravili do najbolj severne točke Turčije, lahko bi rekli, da smo bili na turškem Severnemu rtu, samo malo več kot 350 km bi morali preplavati in bi priši do Rusije in Ukrajine.

Na poti nazaj v hotel smo se ustavili na počivališču, kjer so naše veterinarke poskrbele za enega izmed kužkov, ki je imel klope. Naš dan se je končal z večernim sprehodom ob morski obali.

Tomi in Zoja